Nagrajeni tudi prostovoljci Rdečega križa Slovenije. HVALA VAM, DA STE! 

Ljubljana, 3. februar 2023 - Ob zaključku izvajanja operativnega programa za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim so prostovoljcem Rdečega križa Slovenije in Karitasa podelili priznanja za dolgoletno razdeljevanje hrane najbolj ogroženim. Minister Luka Mesec je ob tem izpostavil pomen prostovoljstva v Sloveniji.

Priznanja, ki sta jih danes v Ljubljani skupaj podelila minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Jerneja Jug Jerše, je prejelo 57 razdelilnih mest Rdečega križa Slovenije, ki so tudi območna združenja RKS, pet škofijskih Karitas in Nadškofija Karitas Maribor. Priznanja je v njihovem imenu danes prevzelo skupaj osem predstavnikov Rdečega križa Slovenije in šest predstavnikov Karitasa.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je v izjavi za javnost zahvalil prostovoljcem za njihovo delo in izpostavil pomen prostovoljstva v Sloveniji. Ob tem je kot nujno izpostavil tudi sodelovanje med državo in prostovoljskimi organizacijami pri zagotavljanju pomoči ljudem v stiski. Ti namreč velikokrat vidijo državo kot nekoga, ki je del njihovih težav, in ne kot tistega, ki bo njihove težave rešil. Medtem v prostovoljcih vidijo verigo dobrih ljudi, zato so prostovoljci mnogokrat most do ljudi v stiski, je izpostavil. Po ministrovih besedah prostovoljci v Sloveniji v sodelovanju z državo in ob pomoči Evropske komisije na leto razdelijo po štiri tisoč ton hrane, ob čemer pa njihovo delo ni le razdeljevanje hrane, temveč tudi druge oblike pomoči, kot denimo pomoč pri vključevanju v družbo.

Predsednica Rdečega križa Slovenije, mag. Vesna Mikuž je v svojem nagovoru še posebej izpostavila pomembno in nesebično delo prostovoljcev: »Pri tem pa so nepogrešljivi naši prostovoljci – 3500 jih je!; ki pri tem sodelujejo in pomagajo. Oni so tisti, ki so ves čas povezani in v neposrednem stiku z ljudmi po celi državi – od zaselkov, vasi do naših največjih mest. Na voljo so nam danes, jutri, vedno, in so naše največje bogastvo. Zato, velika hvala našim prostovoljcem.«

Po besedah vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše, so aktivnosti sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki se od leta 2014 izvajajo tudi v Sloveniji, med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjševanje tveganja revščine v državah EU. Čeprav je Slovenija med državami članicami EU z najnižjim deležem ljudi, ki jim grozi revščina, letno pomoč iz tega programa prejme več kot 150.000 ljudi.

Predsednica RKS, mag. Vesna Mikuž je bila konkretna: »V našem nacionalnem društvu letno povprečno pomagamo 125 tisoč prejemnikom z materialno in drugo pomočjo, povprečno 90 tisoč prejemnikom pa s hrano. V povprečju to pomeni, da našo pomoč potrebuje vsak 10. prebivalec Slovenije!«

V obdobju od 2014 do 2021 sta partnerski prostovoljski organizaciji Rdeči Križ Slovenije in Slovenska Karitas razdelili več kot 26.000 ton hrane. Silva Duh, podpredsednica RKS, predsednica Komisije Glavnega odbora Rdečega križa za socialna vprašanja, delitev sredstev zbranih v Tednu Rdečega križa, sredstev FIHO in nacionalnih dobrodelnih akcij, predsednica RKS – OZ Ljutomer in dolgoletna prostovoljka, je delila dve osebni izkušnji, ki sta se prisotnim vtisnili v srce: »Pred tremi leti sem sodelovala pri reševanju stanovanjske stiske neke družine, obenem pa je bila na istem manjšem področju zaznana stiska družine s starejšimi člani, ki se nikoli niso oglasili pri nas in so živeli v odmaknjenih goricah v stari hiši, kjer jim je vse zamakalo. Neke lepe poletne nedelje, ko so želeli svoje skromno kosilo užiti zunaj na soncu, se jim je v kuhinji podrl strop. Na področju istega območnega združenja je imela naša sekretarka prejemnico, ki se je morala na sedež po pomoč pripeljati z avtobusom in čudilo jo je, da je že večkrat vprašala, kaj bo dobila. Ko jo je le vprašala, zakaj jo to zanima, je izvedela, da si prejemnica vsakokrat, preden pride k nam po pomoč, izračuna ali je vrednost prejete pomoči večja od povratne vozovnice za avtobus.«

Žalostne, celo pretresljive zgodbe, a kot je sklenila predsednica RKS, mag. Vesna Mikuž: »Ljudje so zgodbe. Zgodbe, ki se v naša srca zapišejo v obliki izrazov hvaležnosti na obrazih, topline v nasmehih, isker upanja v očeh. Solza. Solza sreče in radosti. Prisrčnih in predvsem srčnih objemov. Hvaležnosti. Za nekoga so vse to le besede, pojmi. Za nas, za naše prostovoljce na razdelilnih mestih in nenazadnje za naše prejemnike, pa je to vsakdan. Njihovo življenje je naše življenje. Njihove usode se dotaknejo prav vsakega od nas. In zato je še toliko bolj pomembno, da znamo prisluhniti, sodelovati in predvsem reči – hvala.«

Slovenski evropski kohezijski program za obdobje 2021-2027 je bil potrjen prejšnji mesec, pri čemer je cilj Slovenije, da bo do leta 2030 najmanj 9000 ljudi manj izpostavljenih tveganju revščine.

Nam bo uspelo? Sodeč po včerajšnjih besedah, odločnosti in tudi povezanosti, lahko rečemo zgolj – skupaj smo #neustavljivi.