S T A T U T

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE

TOLMIN

Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 64/11), na podlagi 1. in 2. člena Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS št. 7/93, 79/10), določil Zakona o humanitarnih organizacijah in na podlagi 13. člena Statuta Rdečega križa Slovenije je Zbor članov Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Tolmin na svojem zasedanju dne 10.5.2014 sprejel

STATUT

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE TOLMIN

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Tolmin ( v nadaljevanju RKS - OZ Tolmin) je samostojna, neodvisna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljna organizacija, ki na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin deluje v skladu v skladu z Zakonom o društvih, Zakonom o prostovoljstvu, Zakonom o Rdečem križu Slovenije, z Ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in dopolnilnimi protokoli k Ženevskim konvencijam, s Statutom in z Resolucijami Mednarodnega Gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, s pravnim redom Republike Slovenije, s strategijami delovanja na nacionalnem nivoju Republike Slovenije, v skladu s Statutom Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj (v nadaljevanju: RKS) in s tem Statutom.

II. TEMELJNA NAČELA ZDRUŽENJA

2. člen

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Tolmin deluje po naslednjih temeljnih načelih združenja:

HUMANOST

Mednarodno Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, rojeno iz želje, da bi brez razlikovanja pomagalo ranjencem na bojišču, si v mednarodnem in nacionalnem okviru prizadeva preprečevati in lajšati človeško trpljenje, kjerkoli naleti nanj. Varovati želi življenje in zdravje ter zagotavljati spoštovanje človeškega bitja. Spodbuja medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi narodi.

NEPRISTRANSKOST

Gibanje ne razlikuje ljudi po narodnosti, rasi, verskem prepričanju, družbenem razredu ali političnem mnenju. Prizadeva si, da bi blažilo trpljenje posameznikov, pri čemer ga vodijo potrebe prizadetih ljudi, med katerimi daje prednost najnujnejšim primerom nesreče.

NEVTRALNOST

Da bi ohranilo zaupanje vseh, se Gibanje nikoli ne sme niti postaviti na nobeno od sovražnih si strani niti zaplesti v politična, rasna, verska ali ideološka nasprotja.

NEODVISNOST

Združenje je neodvisno. Nacionalna društva, ki sicer pomagajo človekoljubnim službam svojih vlad vselej v skladu z zakoni svojih držav, morajo vedno ohraniti tudi svojo samostojnost, tako da lahko v vsakem trenutku ukrepajo po načelih Gibanja.

PROSTOVOLJNOST

Združenje je prostovoljno gibanje za pomoč in solidarnost, ki ga ne žene želja po dobičku.

ENOTNOST

V vsaki državi je lahko le en sam Rdeči križ ali Rdeči polmesec, ki pa mora biti odprt za vse. Njegova človekoljubna dejavnost mora obsegati celotno državno ozemlje.

UNIVERZALNOST

Mednarodno Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, v katerem imajo vsa društva enak status, enake odgovornosti in dolžnosti ter si vzajemno pomagajo, je razširjeno po vsem svetu.

Ta načela morajo upoštevati in uresničevati organi Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja, njihovi člani ter zaposleni, drugi sodelavci in prostovoljci Rdečega križa in s tem varovati ugled RKS.

III. STATUSNE DOLOČBE

3. člen

Ime, sedež združenja in pravni položaj

Ime organizacije: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE – OBMOČNO ZDRUŽENJE TOLMIN

Kratica: RKS - OZ TOLMIN

Sedež: Brunov drevored 23, Tolmin

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Tolmin je pravna oseba zasebnega prava.

4. člen

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Tolmin (v nadaljevanju: RKS - OZ) odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Za zakonito poslovanje RKS - OZ odgovarja predsednik RKS - OZ, ki je tudi zastopnik RKS - OZ.

5. člen

RKS - OZ skupaj z drugimi Območnimi združenji sestavlja Rdeči križ Slovenije - Zvezo združenj.

6. člen

Simbola sta zastava in znak.

RKS - OZ uporablja zastavo, znak in druge oznake RKS.

7. člen

Žig

Žig RKS - OZ je okrogle oblike, v velikosti premera 3 cm, v katerem je besedilo RDEČI KRIŽ SLOVENIJE in OBMOČNO ZDRUŽENJE TOLMIN. V sredini štampiljke je znak Rdečega križa.

IV. CILJI IN NALOGE

8. člen

RKS - OZ uresničuje na svojem območju cilje in naloge RKS, določene z Zakonom o RKS, Statutom RKS in s tem Statutom. V ta namen sprejema letni program dela in smernice srednjeročnega razvoja.

9. člen

RKS - OZ pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja ljudi, ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji ter opravlja druge naloge določene z Zakonom o Rdečem križu Slovenije, s Statutom RKS in tem Statutom. RKS - OZ pri svojem delovanju deluje popolnoma nepristransko, ne glede na nacionalnost, raso, spol, vero, jezik, razred ali etnično pripadnost.

10. člen

RKS - OZ svoje cilje uresničuje zlasti z opravljanjem naslednjih nalog:

seznanja javnost z mednarodnim humanitarnim pravom, širi in uresničuje načela Gibanja ter aktivira svoje člane v prizadevanjih za uresničevanje mednarodne solidarnosti, za prijateljstvo med narodi, za mir v svetu
sodeluje s pristojnimi državnimi in lokalnimi organi, z zavodi in drugimi organizacijami v aktivnostih za varovanje zdravja, za zdrav način življenja in varstvo naravnega okolja;
RKS - OZ ozavešča in motivira ljudi za darovanje krvi, krvne plazme, delov človeškega telesa in organizira krvodajalske akcije ter daje pobude za nadaljnji razvoj in napredek krvodajalstva;
organizira in izvaja preventivno zdravstveno dejavnost ter letovanje;
sodeluje pri izvajanju socialne in preventivne zdravstvene pomoči ljudem, prizadetim od naravnih nesreč, epidemij ali drugih večjih nesreč, in socialno ogroženim osebam in družinam ter v ta namen organizira solidarnostne akcije in skrbi za razdeljevanje pomoči;
sodeluje s pristojnimi organi v pripravah za izvajanje preventivne zdravstvene in socialne pomoči ljudem v primeru oboroženih spopadov, aktivno sodeluje pri laični prvi pomoči, pri izvajanju socialne pomoči in drugih obveznosti, ki izhajajo iz Ženevskih konvencij o zaščiti žrtev vojne in iz dopolnilnih protokolov;
organizira hrambo in razporeja pomoč, ki jo dobi od nacionalnih organizacij Rdečega križa, drugih organizacij in posameznih darovalcev, ter organizira zbiranje pomoči v Republiki Sloveniji za mednarodno pomoč in jo preko RKS pošilja v tujino;
sodeluje pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti otrok in mladine za uveljavljanje temeljnih načel mednarodnega Gibanja Rdečega križa in skrbi za njihovo vključevanje v dejavnost organizacij Rdečega križa;
organizira informativno, propagandno in založniško dejavnost za uresničevanje svojega temeljnega poslanstva;
sodeluje in izvaja naloge v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;
organizira in izvaja tečaje in izpite iz prve pomoči in izvaja druga javna pooblastila;
preko RKS in neposredno sodeluje s sorodnimi organizacijami v naši državi in tujini;
opravlja druge naloge in dejavnosti, za katere se združenje opredeli s programom dela.

RKS - OZ namenja posebno skrb mladim, predvsem v smislu spoštovanja temeljnih načel Gibanja, skrbi za angažiranost in organiziranost mladih v okviru RKS ter s tem skrbi tudi za kontinuiteto delovanja RK v Sloveniji.

11. člen

Za doseganje namena in ciljev RKS - OZ lahko RKS - OZ ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti, razen za javna pooblastila, drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Za izvajanje dejavnosti, ki je najožje povezana s cilji in nalogami RKS - OZ lahko ustanovi ustanovo, zavod ali invalidsko podjetje.

O ustanovitvi gospodarske družbe, ustanove, zavoda ali invalidskega podjetja odloča Zbor članov RKS - OZ na predlog Območnega odbora RKS - OZ.

RKS usmerja in usklajuje delo Območnih združenj ter jim nudi strokovno pomoč pri izvajanju nalog, ki jih izvajajo kot javno pooblastilo, programov, projektov in nalog nacionalnega pomena za RKS in drugih skupnih nalog RKS.

RKS-OZ lahko v okviru temeljnega humanitarnega namena ter ciljev in nalog, opredeljenih z zakonom in tem statutom, zaradi racionalnega in ekonomičnega upravljanja s svojim premoženjem, opravlja druge dejavnosti; med drugim tudi naslednje dejavnosti: gostinsko dejavnost (na prireditvah), trgovinsko (prodaja izdelkov združenja in krajevnih odborov, donatorskih proizvodov ali umetnin idr.), založniško dejavnost (tiskanje in izdajanje publikacij propagandnega gradiva, tiskovin, literature ipd.), prirejanje razstav v humanitarne namene, predavanj ali drugo poslovno dejavnost (zdravstveno-preventivna predavanja, širjenja znanj s področja delovanja Rdečega križa, bolničarje, obnovitvene tečaje za delovanje organizacije prve pomoči, izpiti, delavnice ipd.), oddajanje svojih prostorov v najem.

Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti RKS - OZ, presežek prihodkov nad odhodki pa RKS - OZ uporabi za uresničevanje osnovnega namena ter ciljev RKS - OZ ter za opravljanje humanitarne dejavnosti RKS - OZ.

12. člen

RKS - OZ kot javno pooblastilo opravlja naslednje naloge:

organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo Ženevske konvencije;
izvaja naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah;
izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev, darovalcev krvne plazme in organizira krvodajalske akcije;
organizira in izvaja tečaje in izpite iz prve pomoči;
organizira in usposablja enote za prvo pomoč;
opravlja postopke vpisa kandidatov za darovanje organov in tkiv;
izvaja ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih;
izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi.

O vseh dejstvih iz prejšnjega odstavka izdaja RKS - OZ potrdila in javne listine.

13. člen

Povezovanje RKS - OZ

RKS - OZ je član RKS.

RKS - OZ sodeluje z ostalimi RKS - OZ na nivoju občin, pokrajine ali regije pri oblikovanju skupnih stališč ali predlogov. Sodelovanje z drugimi RKS - OZ v regiji RKS - OZ in v pokrajini je oblika in metoda dela RKS - OZ.

RKS – OZ lahko sodeluje tudi z drugimi sorodnimi organizacijami v tujini.

14. člen

RKS - OZ ima kot član RKS naslednje pravice:

da preko svojih zastopnikov sodeluje pri delu in odločanju organov v RKS;
da preko svojih zastopnikov voli in razrešuje člane organov RKS;
da daje pobude in sodeluje pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju programov, projektov in nalog nacionalnega pomena za RKS in drugih skupnih nalog RKS;
da na podlagi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med RKS - OZ in RKS izvaja programske naloge in projekte nacionalnega pomena;
da predstavi RKS problematiko svojega delovanja in daje predloge za njeno reševanje;
da od RKS zahteva mnenja, stališča, pojasnila ter pomoč glede posameznih vprašanjih s področja dejavnosti RKS;
da v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije izvaja naloge javnega pooblastila in za izvajanje le-teh prejme od RKS finančna sredstva na osnovi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med RKS - OZ in RKS v skladu z letnim finančnim načrtom RKS in RKS - OZ;
da predlaga organom RKS izvrševanje določenih programov, projektov, nalog in izvajanje akcij, ki so v skladu s smernicami Zbora članov, s tem Statutom in z letnim programom dela RKS;
da je seznanjen z delom organov RKS, tako da mu RKS redno posreduje zapisnike sej Zbora članov RKS, glavnega odbora in Nadzornega odbora;
da vlaga pobude zoper sklepe Glavnega odbora in Nadzornega odbora ter pritožbe zoper sklepe Častnega razsodišča RKS.

15. člen

RKS - OZ ima kot član RKS naslednje dolžnosti:

da ima Statut usklajen s Statutom RKS;
da spoštuje Statut, druge splošne akte RKS, sklepe in smernice Zbora članov RKS in organov RKS ter smernice;
da deluje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in z vsemi odločitvami, sprejetimi na statutarnih sejah Gibanja;
da s svojim delom aktivno prispeva k uresničevanju namenov in ciljev ter k izvajanju nalog RKS;
da pravočasno izvaja lastni program dela in naloge, ki jih v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije izvaja kot javno pooblastilo, programe, projekte in naloge nacionalnega pomena za RKS in druge skupne naloge RKS, dogovorjene s pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med RKS - OZ in RKS;
da tekoče vodi zbirke podatkov v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije;
da redno izpolnjuje finančne in druge dogovorjene obveznosti do RKS;
da se udeležuje sestankov, izobraževanj in drugih aktivnosti, ki jih zaradi učinkovitega izpolnjevanja namena, ciljev in nalog RKS organizira RKS;
da daje RKS informacije, ki so potrebne za opravljanje programov, projektov in nalog nacionalnega pomena za RKS in drugih skupnih nalog RKS;
da seznanja RKS s svojim delom, tako da mu redno posreduje Letna poročila o delu, Letni program dela in ostala poročila, ki so vezana na razdeljevanje sredstev.

V. ČLANI RKS

16. člen

Člani RKS (v nadaljevanju člani) so redni, podporni in častni člani.

Redni član je lahko vsak prebivalec RS ne glede na raso, spol, versko prepričanje, jezik, narodnost in politično prepričanje, ki je organiziran v RKS - OZ ter plačuje članarino. Redni član RKS - OZ postane, ko podpiše pristopno izjavo, da postaja član RKS in da se strinja s temeljnim aktom RKS - OZ. Redni član lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan, ne glede na kraj bivanja.

Podporni član je oseba, ki vplača letni prispevek.

Častni član je oseba, kateri je ta naslov zaradi izjemnega prispevka v delovanju združenja RKS podelil Zbor članov RKS - OZ ali glavni odbor RKS na predlog RKS - OZ.

Mladi član RK je oseba, ki pod enakimi pogoji lahko postane član združenja in je mladoletnik, star od 6 do 15 let. V tem primeru podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik. Mladi člani delujejo v krožkih in drugih oblikah dejavnosti RK. Mladoletni člani združenja imajo enake pravice in dolžnosti kot ostali člani, ne morejo pa odločati in biti izvoljeni v organe združenja. Pristopno izjavo podpiše zakoniti zastopnik.

Kandidat za članstvo predloži pristopno izjavo krajevni organizaciji ali RKS – OZ, ki se o tem seznani in ga vpiše v evidenco (register) članstva. Register članstva vodi strokovna služba RKS – OZ.

Člani RK prejmejo člansko izkaznico, katere vsebino in obliko določi RKS.

17. člen

Pravice in dolžnosti članov

Pravice:

enakopravno sodelujejo pri delu RKS - OZ in v njegovih organih;
volijo in so izvoljeni v organe RKS - OZ in RKS;

so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem;

dajejo predloge in vprašanja organom RKS – OZ;
imajo pravico do pritožbe zoper odločitve organov RKS – OZ;
sprejemajo nagrade, priznanja in pohvale za delo in dosežene uspehe.

Dolžnosti:

z osebnim prizadevanjem prispevajo k uresničevanju delovnega programa in ciljev RKS - OZ in RKS;
redno plačujejo članarino;
spoštujejo Statut in druge akte ter sklepe organov RKS – OZ;
s svojim vedenjem ohranjajo ugled in veljavo RKS - OZ in RKS;
vestno upravljajo in odgovorno ravnajo z sredstvi RKS – OZ.

18. člen

Članstvo v RKS - OZ preneha:

z izstopom;
s smrtjo;
s črtanjem;
z izključitvijo.

Član lahko kadarkoli izstopi iz članstva RK in v ta namen RK - OZ posreduje pisno izstopno izjavo.

Član RK se lahko črta iz RKS - OZ, če ne plačuje članarine v obdobju zadnjih dveh let.

Član RK je lahko izključen na podlagi odločitve Častnega razsodišča, če krši določila Statuta RKS - OZ ali RKS, s svojim ravnanjem deluje v nasprotju z nameni RKS ali škoduje ugledu RKS - OZ ali RKS. Prizadeti član ima pravico do pritožbe na Območni odbor, nato pa na Zbor članov RKS - OZ.

VI. ORGANI OBMOČNEGA ZDRUŽENJA

19. člen

Organi RKS - OZ so:

Zbor članov;
Območni odbor;
Nadzorni odbor;
Častno razsodišče.

Zbor članov RKS - OZ

20. člen

Zbor članov RKS - OZ je najvišji organ RKS - OZ. Zbor članov sestavljajo občinske (OO), mestne (MO) in krajevne (KO) organizacije RK, ki so vpisane v register OORK, MORK in KORK. Občinska organizacija Bovec ima v zboru tri (3) zastopnike, Mestna organizacija Tolmin tri (3) Krajevne organizacije Kobarid, Most na Soči in Podbrdo dva (2) in ostalih 19 Krajevnih organizacij po enega (1) zastopnika.

Vsi zgoraj navedeni člani so registrirani pri RKS - OZ.

21. člen

Zbor članov RKS - OZ se sestane na rednih in izrednih sejah. Redno sejo Zbora članov skliče Območni odbor enkrat letno, praviloma v roku 90 dni po končanem koledarskem letu. Za sklic je odgovoren predsednik RKS - OZ. Redna seja Zbora članov se skliče v roku 15 dni pred dnevom zasedanja Zbora članov. Skupaj s sklicem je treba poslati tudi gradivo. Redni Zbor članov RKS - OZ mora biti sklican pred redno sejo Zbora članov RKS.

Izredni Zbor članov se skliče po potrebi. Pobudo za sklic izredne seje lahko poda Območni odbor, Nadzorni odbor ali najmanj 1/3 OORK, MORK, KORK. Predsednik skliče Zbor članov in pošlje gradivo z dnevnim redom najmanj 8 dni pred dnevom, za katerega je sklicana. Predsednik je dolžan sklicati izredni Zbor članov najkasneje v roku enega meseca od prejete pobude. V nasprotnem primeru jo lahko v nadaljnjih 15 dneh skliče pobudnik. Na izrednem Zboru članov odloča samo o zadevah, za katere je bil sklican.

Na zboru članov lahko sodelujejo tudi člani odborov, vendar brez glasovalne pravice.

Vodenje in volitve na Zboru članov RKS - OZ

22. člen

Zasedanje Zbora članov RKS - OZ prične predsednik RKS - OZ in v sprejem predlaga poslovnik, s katerim določi potek zasedanja in način zasedanja (volitev) organov Zbora članov in predlaga v izvolitev delovno predsedstvo Zbora članov, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana.

Delovno predsedstvo predlaga v izvolitev še: zapisnikarja, verifikacijsko komisijo in dva overovatelja zapisnika, ob volitvah še volilno komisijo in druge delovne organe.

Delovno predsedstvo vodi sejo Zbora članov, oblikuje predloge sklepov in jih daje na glasovanje. Ugotavlja izide glasovanja in predlaga druga proceduralna pravila glede vodenja Zbora članov.

V volilnem letu Kandidacijska komisija predlaga kandidatno listo za organe, ki se volijo. Po končani razpravi na seji Zbora članov se sprejme sklep o javnem ali tajnem glasovanju. Volilna komisija pripravi in vodi volitve ter objavi rezultate volitev.

Sprejemanje sklepov Zbora članov

23. člen

Zbor članov RKS - OZ je sklepčen, če je prisotna več kot polovica vseh zastopnikov. Če se ugotovi, da Zbor članov ob sklicu ni sklepčen, se seja preloži za petnajst minut in se nato nadaljuje, če je navzoča vsaj tretjina vseh zastopnikov. Ob tako zmanjšani udeležbi se Zbor članov ne more nadaljevati v preloženem terminu, če je na dnevnem redu predlog sprememb Statuta ali predlog prenehanja delovanja RKS - OZ. V vabilu za sklic Zbora članov se izrecno napiše opozorilo na določbo iz prejšnjega člena.

Mladoletni člani združenja ne morejo biti zastopniki OORK, MORK in KORK na Zboru članov RKS - OZ.

Sklepe se sprejema z večino glasov navzočih zastopnikov, razen če gre za sklepe o spremembi Statuta ali prenehanju delovanja RKS - OZ, ki jih mora sprejeti z dvema tretjinama glasov prisotnih zastopnikov s pravico glasovanja. Glasovanje na Zboru članov je javno, razen če Zbor članov ne odloči, da je glasovanje tajno.

Zbor članov lahko na redni ali izredni seji razreši katerikoli organ ali člana organa pred potekom mandata, če le-ta ne deluje v skladu s tem Statutom in veljavnimi predpisi.

O poteku Zbora članov se vodi zapisnik.

24. člen

Zbor članov RKS - OZ ima naslednje pristojnosti:

verificira pooblastila zastopnikov;
sprejme poslovnik o delovanju Zbora Članov;
sprejema Statut RKS - OZ in njegove spremembe;
razpravlja o delu in poročilih Območnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ter sprejema sklepe o poročilih;
sprejema letni program dela RKS - OZ;
sprejema srednjeročne programske usmeritve;
sprejema usmeritve za delo RKS - OZ;
sprejme vsebinsko in finančno poročilo o poslovanju RKS - OZ in finančni načrt RKS - OZ;
voli in razrešuje organe RKS - OZ, predsednika, podpredsednika, predsednika Nadzornega odbora in Častnega razsodišča, člane Območnega odbora, Častnega razsodišča in Nadzornega odbora;
imenuje zastopnika za sejo Zbora članov RKS;
sprejema akte RKS - OZ, v kolikor niso preneseni na Območni odbor;
predlaga ustanovitve in sprejema informacije o ustanovitvi krajevnih organizacij;
imenuje častne člane;
podeljuje posebna priznanja zaslužnim članom ali drugim poslovnim subjektom in podeljuje druga posebna priznanja;
odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnin;
odloča o ustanovitvi pravnih oseb v skladu z določili tega statuta;
odloča o prenehanju delovanja RKS - OZ;
odločanje o ugovorih zoper sklepe Območnega odbora in Nadzornega odbora ter za odločanje o pritožbah zoper sklepe Častnega razsodišča;
opravljanje drugih nalog v skladu s tem Statutom, Statutom RKS in drugimi splošnimi akti RKS, izdanimi na njegovi podlagi;
razpravlja o gradivu in predlogih sklepov za generalni Zbor članov RKS, zavzema stališča glede glasovanja, ki so za zastopnike RKS - OZ na seji generalnega Zbora članov obvezujoča;
določa višino članarine;
opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, statutom RKS in drugimi splošnimi akti RKS, izdanimi na njegovi podlagi;
odloča o drugih pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo RKS - OZ.

Mandat predsednika RKS - OZ, podpredsednika RKS - OZ in predsednika Nadzornega odbora ter Častnega razsodišča, članov organov in komisij RKS - OZ je 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni. Mandat predsednika, podpredsednika, predsednika Nadzornega odbora in Častnega razsodišča traja največ 2 zaporedni mandatni dobi. Člani organov in komisij RKS – OZ so lahko izvoljeni večkrat, če svoje delo dobro opravljajo.

Predsednik RKS - OZ je istočasno predsednik Območnega odbora RKS - OZ.

Za delo vseh organov RKS - OZ se sprejme poslovnik o njihovem delu, ki ga sprejme Območni odbor RKS - OZ.

Območni odbor RKS – OZ

25. člen

Območni odbor RKS - OZ je organ vodenja RKS - OZ, ki v okviru sklepov, smernic in programa dela RKS - OZ, ki jih sprejme Zbor članov RKS - OZ izvršuje vsa pooblastila, potrebna za uresničevanje nalog in ciljev RKS - OZ.

Območni odbor ima naslednje pristojnosti:

izvaja sklepe Zbora članov RKS - OZ in organov RKS;
usmerja delo KORK in jim pomaga pri delu;
vodi združenje v skladu z določili tega statuta in sklepi rednega ali izrednega zbora članov;
izvoli člane komisij in določi obseg in način delovanja delovnih teles;
lahko imenuje Komisijo za priznanja, Komisijo za krvodajalstvo, Komisijo za socialno dejavnost in Statutarno komisijo in druge komisije v skladu s programom dela;
spremlja poslovanje pravnih oseb iz 24. člena tega statuta, ki jih je ustanovilo in potrjuje vse strateške odločitve v zvezi s tem;
obravnava vsebinsko in finančno Poročilo o delu RKS - OZ ter ga predlaga Zboru članov v sprejem;
obravnava letni program dela RKS - OZ in ga predlaga Zboru članov v sprejem;
imenuje predsednika in člane Kandidacijske komisije in kandidacijska pravila;
v roku enega meseca po redni seji Zbora članov RKS - OZ uskladi letni načrt dela z letnim načrtom dela RKS in s sklepi Zbora članov RKS - OZ;
skrbi za izpolnjevanje vseh dolžnosti in uveljavljanje pravic, ki jih ima RKS - OZ kot član RKS;
skrbi za učinkovito izvedbo letnega programa dela RKS - OZ;
skrbi za materialno finančno poslovanje in sredstva RKS - OZ ter KORK;
sprejema splošne akte RKS - OZ;
v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih določa organiziranost strokovnih služb in sprejema sistemizacijo delovnih mest;
daje soglasje o sklepanju pogodb o zaposlitvi, drugih pogodb in njihovo vsebino ter sprejemu kandidatov za opravljanje družbeno koristnega dela;
vodi kadrovske postopke in postopke zaposlitve za vse zaposlene;
vodi kadrovski postopek za izbiro kandidata za delovno mesto sekretarja/sekretarke in potrjuje vsebino pogodbe o zaposlitvi za sekretarja/sekretarko, ki jo v imenu Območnega odbora podpiše predsednik RKS - OZ;
odloča o nakupu in odtujitvi premičnin;
določi višino sredstev, do katere sekretar RKS - OZ samostojno sprejema odločitve o njihovi uporabi;
opravlja naloge v zvezi z evidenco članstva;
izvaja druga pooblastila in naloge, ki mu jih določa ta Statut, sklepi Zbora članov RKS - OZ in sklepi organov RKS;
sprejema odločitve za podelitev priznanj zaslužnim članom ali drugim subjektom in predlaga podelitve posebnih priznanj;
daje soglasje predsedniku za razpolaganje s premičnim premoženjem ali investicijami, katerih vrednost je pri posamičnem pravnem poslu višja od 5.000,00 €;
podpredsedniku odobri nastop predsedniških pooblastil v odsotnosti predsednika;
odloča o priznanjih prostovoljnim krvodajalcem, darovalcem krvne plazne, organov in delov telesa;
odloča o mednarodnem sodelovanju in akcijah RKS – OZ.

Območni odbor RKS - OZ je za svoje delo odgovoren Zboru članov RKS - OZ, za uresničevanje javnih pooblastil pa Glavnemu odboru RKS.

26. člen

Območni odbor RKS - OZ šteje 13 članov. Območni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in izvoljeni člani.

Območni odbor ima najmanj 4 seje letno.

Sejo Območnega odbora skliče predsednik RKS - OZ, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Izredna seja se skliče na pobudo Nadzornega odbora, sekretarja ali na zahtevo 1/3 članov Območnega odbora. Seje so lahko tudi korespondenčne. Zapisnik korespondenčne seje se potrdi na prvi naslednji redni seji.

Območni odbor RKS - OZ sprejema sklepe, če je na seji več kot polovica članov odbora. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov. Na seje se obvezno vabi sekretarja, lahko tudi predstavnika Centra za socialno delo ali pa tudi druge delavce oz. zunanje strokovnjake, če bi to koristilo delu Območnega odbora oz. komisijam RKS - OZ, vendar brez pravice glasovanja.

27. člen

V primeru, da posameznemu članu Območnega odbora RKS - OZ iz kakršnega koli razloga preneha mandat, deluje organ v ožji sestavi do prve naslednje seje Zbor članov, razen če bi število vseh članov Območnega odbora RKS - OZ padlo pod polovico članov – tedaj je potrebno izvesti nadomestne volitve za manjkajoče člane.

Nadzorni odbor

28. člen

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana ter en nadomestni član, ki jih izvoli Zbor članov.

Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje delo predsednika, sekretarja, Območnega odbora, Upravnega odbora in komisij ter skrbi, da ti organi delujejo v skladu s Statutom, sklepi in smernicami Zbora članov in drugimi akti RKS - OZ.

Nadzoruje materialno finančno poslovanje RKS - OZ in skrbi, da deluje RKS - OZ na tem področju v skladu z zakoni in Statutom. V primeru ugotovljenih kršitev predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe.

O delu organov in o svojih ugotovitvah v zvezi s tem poroča Zboru članov. Za svoje delo je odgovoren Zboru članov RKS - OZ.

Nadzorni odbor je sestavljen iz ustrezno strokovno usposobljenih strokovnjakov, da lahko opravlja nadzor nad strokovnim in finančnim poslovanjem.

Člani Nadzornega odbora imajo pravico sodelovati na sejah vseh organov RKS - OZ, vendar brez pravice glasovanja.

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe z večino članov Nadzornega odbora (dva).

Častno razsodišče

29. člen

Častno razsodišče ima predsednika in dva člana ter enega nadomestnega člana, ki jih izvoli Zbor članov.

Častno razsodišče razsoja o disciplinskih prekrških, lahko pa tudi o spornih zadevah med člani, razen o sporih in kršitvah, ki izvirajo iz delovnih razmerij zaposlenih. Organi RKS - OZ lahko naložijo Častnemu razsodišču, da o posamezni sporni zadevi sprejme odločitev ali poda mnenje. Zoper odločitve Častnega razsodišča je možna pritožba na Zbor članov, katere odločitev je dokončna.

Disciplinske kršitve, o katerih odloča Častno razsodišče so:

neodgovorno in neracionalno ravnanje s premoženjem združenja;
zloraba funkcije v svojo korist;
nespoštovanje določb statuta in programskih nalog;
namerno oviranje dela organov združenja;
širjenje netočnih informacij o združenju.

Za člane Častnega razsodišča se izvolijo člani RKS - OZ, ki imajo ustrezno znanje in ugled.

Častno razsodišče je odgovorno Zboru članov RKS - OZ.

Ukrepi, ki jih izreka Častno razsodišče

30. člen

Častno razsodišče na podlagi ugotovljenih kršitev članov izreče naslednje disciplinske ukrepe:

ustni opomin;
opomin pred izključitvijo;
izključitev;
povračilo povzročene škode, ki jo je povzročil s svojo kršitvijo;
razrešitev funkcije.

Način dela Častnega razsodišča

31. člen

Častno razsodišče sodi v senatu treh arbitrov, pri katerih mora biti izključena sorodstvena povezava z obravnavanim članom.

Častno razsodišče sprejema odločitve na seji, ki je javna. Če pri odločanju ni mogoče uskladiti mnenj in stališč članov senata, odloči senat z večino glasov.

Predsednik razsodišča vodi seje senata in izdaja sklepe v zvezi z vodenjem postopka.

Zoper odločbo Častnega razsodišča je možna pritožba na Zbor članov RKS - OZ.

Pravnomočne odločbe in poravnave, sklenjene pred častnim razsodiščem, so izvršljive.

32. člen

Za delo Častnega razsodišča se smiselno uporablja Pravilnik o delu Častnega razsodišča RKS.

Kandidiranje in razrešitev predsednika, podpredsednika in članov organov RKS - OZ

33. člen

Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane Območnega odbora lahko predlaga vsak član RKS - OZ. Kandidacijski postopek vodi Kandidacijska komisija, ki jo imenuje Območni odbor RKS - OZ in ima najmanj tri člane, od katerih je en član Območnega odbora.

Vsi predlagatelji kandidatov morajo skupaj z obrazloženimi predlogi za kandidaturo Kandidacijski komisiji posredovati tudi pisno izjavo kandidata, s katero ta izjavi, da sprejema kandidaturo in bo v primeru izvolitve aktivno deloval v izvoljeni funkciji. Predlogi za kandidate se morajo Kandidacijski komisiji poslati v zaprtih kuvertah, na katerih je oznaka »Za Kandidacijsko komisijo – ne odpiraj«. Kandidacijska komisija odpre kuverte na seji.

34. člen

Razrešitev predsednika, podpredsednika ali člana Območnega odbora RKS - OZ lahko na Zboru članov RKS - OZ predlaga vsak član Rdečega križa. Predlog za razrešitev mora biti pisno obrazložen. Razlogi za razrešitev člana Območnega in Nadzornega odbora ter Častnega razsodišča RKS - OZ so lahko predvsem:

neaktivnost pri delu organa;
delovanje, ki je v nasprotju s tem Statutom in sprejetim programom dela RKS - OZ;
delovanje, ki materialno ali moralno škoduje RKS - OZ ;
osebnih razlogov (dolgotrajna odsotnost zaradi bolezni oz. druga dolgotrajna odsotnost)
prenehanje članstva v RK.

Predsednik

35. člen

Predsednik vodi RKS - OZ, skrbi za zakonitost in javnost delovanja organov RKS - OZ ter zastopa in predstavlja RKS - OZ v pravnem prometu. Predsednik predvsem:

sklicuje in vodi seje Območnega odbora RKS - OZ;
sklicuje seje Zbora članov RKS - OZ ;
predstavi vsebinsko in finančno Poročilo o delu RKS - OZ ter ga predlaga Zboru članov v sprejem;
predstavi letni program dela RKS - OZ in ga predlaga Zboru članov v sprejem;
koordinira delo organov RKS - OZ;
podpisuje akte s področja delovnih razmerij;
predstavlja RKS - OZ in ga zastopa v odnosu do RKS pred občinskimi organi in upravnimi enotami, sodišči ter drugimi lokalnimi organi in drugimi organizacijami;
izvršuje druge zadolžitve, ki mu jih naloži Zbor članov, Območni ali Upravni odbor RKS - OZ ali jih določa ta Statut.

Zbor članov RKS - OZ lahko predsednika predčasno razreši zaradi razlogov, ki veljajo tudi za člane Območnega odbora RKS - OZ , poleg tega pa tudi, če obstajajo naslednji razlogi:

če ne deluje v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi akti, na katerih temelji delovanje organizacije Rdečega križa;
če Zbor članov ne sprejme letnega vsebinskega in finančnega poročila RKS - OZ;
če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo materialno ali moralno škodo RKS - OZ ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti.

Predsednik lahko odstopi s pisno odstopno izjavo. V primeru odstopa mora predsednik dokončati tekoče posle ter pričeti s postopkom sklica volilne skupščine. Pripraviti mora vsebinsko in finančno poročilo do dokončanja poslov, ki jih je opravil kot predsednik ter opraviti primopredajo.

Podpredsednik

36. člen

Podpredsednika RKS - OZ izvoli Zbor članov. Podpredsednik pomaga predsedniku pri delu in ga nadomešča, kadar je predsednik odsoten, na podlagi pisnega pooblastila območnega odbora, pri čemer ima enake pristojnosti kot predsednik.

Območni odbor mora v sklepu o dodelitvi predsedniških pooblastil podpredsedniku določiti trajanje tega pooblastila ter morebitne posebne omejitve.

Območni odbor RKS - OZ lahko podpredsednika predčasno razreši na enak način in iz enakih razlogov, kot to velja za predsednika.

Sekretar

37. člen

Za uresničevanje smernic in sklepov Zbor članov RKS - OZ ter Območnega in Nadzornega odbora je odgovoren sekretar – vodstveno izvršni delavec RKS - OZ.

Sekretar skrbi za zakonitost dela strokovne službe RKS - OZ. Organe RKS - OZ mora opozoriti na odločitve in ravnanja, ki so v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.

Sekretar organizira in vodi delo strokovne službe RKS - OZ ter je odgovoren za njeno delo, predvsem pa:

odgovarja za pravilno in pravočasno izvedbo vseh potrebnih nalog za nemoteno delovanje RKS - OZ v skladu s sprejetimi dokumenti in sklepi;
pripravlja predloge letnih vsebinskih in finančnih poročil o delovanju RKS - OZ za Zbor članov RKS - OZ;
o svojem delu poroča predsedniku in območnemu odboru RKS - OZ ;
je prisoten na sejah Območnega odbora RKS - OZ in po potrebi na sejah Nadzornega odbora ter na Zboru članov RKS - OZ, vendar brez pravice glasovanja;
je skupaj s predsednikom ali podpredsednikom odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta RKS - OZ v skladu s tem Statutom in pooblastili, ki jih da Območni odbor in predsednik RKS - OZ;
sodeluje s sekretarji in strokovnimi službami drugih Območnih združenj, generalnim sekretarjem in strokovno službo RKS;
predstavlja in zastopa RKS - OZ pri vseh zadevah povezanih z delovanjem strokovne službe RKS - OZ;
skrbi za pravilno in pravočasno izvedbo nalog strokovne službe v skladu z akti RKS - OZ in sklepi Zbora članov RKS - OZ, Območnega odbora in Nadzornega odbora RKS - OZ ;
skrbi za pripravo predloga letnega poročila RKS - OZ;
redno poroča o dejavnostih RKS - OZ Zboru članov RKS - OZ, Območnemu odboru in predsedniku RKS - OZ;
opravlja druge nalog po sklepu Zbora članov RKS - OZ, Območnega odbora in Nadzornega odbora ter naloge, ki mu jih poveri predsednik RKS - OZ;
opravlja druge nalog v skladu s tem Statutom, Statutom RKS in drugimi splošnimi akti RKS, izdanimi na njegovi podlagi.

Delovno mesto sekretarke/sekretarja je sistemizirano v Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest RKS-OZ. Izbiro kandidata za opravljanje delovnega mesta opravi odbor RKS-OZ na osnovi z Zakonom o delovnih razmerij objavljenega razpisa. Z izbranim kandidatom sklene odbor RKS-OZ pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jo v imenu odbora RKS-OZ podpiše predsednik RKS-OZ. Sekretarki-sekretarju se lahko odpove pogodba o zaposlitvi v primeru neizpolnjevanja delovnih obveznosti in nalog, opredeljenih s tem statutom in aktom o sistemizaciji ali če nastopijo razlogi za odpoved pogodbe po samem zakonu.

VII. ORGANIZIRANOST OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RKS - OZ

38. člen

Zaradi boljšega in učinkovitejšega dela RKS - OZ se ustanovijo Občinske, Mestne in Krajevne organizacije Rdečega križa kot metode dela RKS - OZ.

Občinska, Mestna in Krajevna organizacija Rdečega križa (v nadaljevanju OORK, MORK, KORK), se ustanovi po teritorialnem principu, praviloma v skladu z organiziranostjo lokalne samouprave.

OORK, MORK, KORK niso pravne osebe in delujejo v skladu s tem Statutom.

OORK, MORK, KORK ustanovijo člani Rdečega križa, ki živijo v določenem naselju ali več naseljih. Pobudo za ustanovitev OORK, MORK, KORK lahko poda tudi Območni odbor RKS - OZ.

39. člen

OORK, MORK, KORK, ki ima veliko število članov, lahko za učinkovitejše delovanje organizira aktive, ki delujejo v podjetjih, zavodih ali drugih organizacijah in soseskah. Aktiv vodi član Rdečega križa, ki ga imenuje OORK, MORK, KORK.

40. člen

OORK, MORK, KORK se po predhodnem soglasju Območnega odbora RKS - OZ registrira pri RKS - OZ. Registracija zajema tudi osebne podatke članov OORK, MORK, KORK, Območni odbor RKS - OZ mora prejete podatke sporočiti Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije.

Namen in naloge OORK, MORK, KORK

41. člen

OORK, MORK, KORK pomaga pri uresničevanju humanitarnih ciljev kot je preprečevanje in lajšanje materialnih in drugih stisk ljudi, zaščita življenja in zdravja, podpora gibanju za zdravo življenje in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, posebno med spopadi in drugimi izrednimi stanji. Izvaja program, ki je usklajen s programom RKS - OZ.

Zbor OORK, MORK, KORK ima naslednje pristojnosti in svoj namen uresničuje zlasti z opravljanjem naslednjih nalog:

sprejema program dela OORK, MORK, KORK, ki je v skladu s programom RKS - OZ;
obravnava program dela RKS - OZ in daje predloge in pripombe;
predlaga kandidate za organe in komisije RKS - OZ;
voli in razrešuje organe OORK, MORK, KORK;
voli zastopnike za Zbor članov RKS - OZ;
opravlja še druge aktivnosti za uresničevanje humanitarnih ciljev in programov dela_ OORK, MORK, KORK in RKS - OZ.

42. člen

OORK, MORK, KORK vodi Krajevni odbor OORK, MORK, KORK, ki šteje najmanj 3 člane (odvisno od velikosti OORK, MORK, KORK). Odbor OORK, MORK, KORK vodi predsednik. Ta je odgovoren za delo Zboru članov in predstavlja OORK, MORK, KORK. Predsednik Krajevnega odbora OORK, MORK, KORK je obenem tudi predsednik OORK, MORK, KORK.

Odbor OORK, MORK, KORK sprejema sklepe na sejah, ki so sklepčne, če je prisotna več kot polovica članov, sklepi pa veljavni, če so sprejeti z večino glasov, prisotnih na seji.

Za izvajanje posameznih aktivnosti lahko deluje odbor v širši sestavi, ki ga poleg članov OORK, MORK, KORK sestavljajo še prostovoljci, ki pokrivajo posamezne zaselke, ulice, vasi (poverjeniki RK). Za sklic seje širšega odbora je odgovoren predsednik OORK, MORK, KORK.

43. člen

OORK, MORK, KORK skrbi za izvajanje nalog, sprejetih na Zboru OORK, MORK, KORK in organih RKS - OZ, daje pobude, predloge in smernice za delo OORK, MORK, KORK in RKS-OZ ter opravlja še druge aktivnosti za uresničevanje humanitarnih ciljev in programov dela

Podrobnejše poslovanje OORK, MORK, KORK se opredeli s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme območni odbor RKS - OZ, po predhodni obravnavi na OORK, MORK, KORK.

vodi tekočo evidenco članov;
pripravlja poročila in načrte dela za Zbor OORK, MORK, KORK in RKS - OZ;
razpravlja o poročilu in programu RKS - OZ;
skrbi za redno pobiranje članarine;
oblikuje predloge za podelitev priznanj in pohval, ki jih podeljuje RKS - OZ_najzaslužnejšim članom na Zboru članov RKS - OZ;
organizira srečanja starih ljudi in druge oblike dela za starejše (izlet) ter obiskuje ostarele in osamljene ljudi in jim po potrebi nudi pomoč;
obvešča in predlaga socialno in zdravstveno ogrožene otroke in starejše za letovanja;
sprejema, zbira in razdeljuje humanitarno pomoč (denarno in materialno pomoč) ob soglasju RKS - OZ socialno in zdravstveno ali drugače prizadetim posameznikom in družinam;
opravlja še druge aktivnosti za uresničevanje humanitarnih ciljev in programov dela.

44. člen

OORK, MORK, KORK v skladu s finančnim načrtom in odločitvami organov RKS - OZ razpolaga s finančnimi sredstvi, ki jih pridobi iz članarine, daril, dotacij in prispevkov članov. Finančno in materialno poslovanje OORK, MORK, KORK je sestavni del finančno materialnega poslovanja RKS - OZ. Finančna sredstva so last OORK, MORK, KORK in z njimi razpolaga v skladu s sprejetim finančnim načrtom. V ta namen RKS - OZ dvakrat letno pisno RKS – OZ, po potrebi tudi med letom ustno, posreduje podatke OORK, MORK, KORK o finančnem stanju OORK, MORK, KORK. Za finančno in materialno poslovanje v OORK, MORK, KORK je odgovoren predsednik in blagajnik OORK, MORK, KORK.

Nadzor nad finančnim poslovanjem OORK, MORK, KORK izvaja Nadzorni odbor RKS - OZ.

OORK, MORK, KORK ima lahko svoj pečat, ki ga izda RKS - OZ in se uporablja za interno poslovanje.

Pečat je enak pečatu RKS - OZ, s tem, da je poleg napisa RKS - OZ tudi ime OORK, MORK, KORK.

VIII. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE OBMOČNEGA RKS - OZ

Finančno in materialno poslovanje RKS - OZ se vodi na podlagi Pravilnika o finančno materialnem poslovanju, ki ga sprejeme Območni odbor. V pravilniku se določijo način in oblike zbiranja podatkov o finančno materialnem poslovanju. Pravilnik mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

45. člen

Nepremičnine in premičnine večje vrednosti se lahko kupujejo ali odtujujejo tretjim osebam le po predhodni odobritvi Zbora članov RKS - OZ.

Premoženje RKS - OZ sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last RKS - OZ in so vpisane v evidenco popisa premoženja RKS - OZ.

47. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik.

47. člen

Za opravljanje svojih nalog pridobiva RKS - OZ sredstva od:

članarine;
izvajanja pridobitne dejavnosti, ki jo izvaja v skladu s tem Statutom;
dela dohodkov, zbranih v tednu Rdečega križa, tednu solidarnosti ter drugih stalnih in občasnih akcijah;
ustanov namenjenih humanitarnim organizacijam;
javnih sredstev Republike Slovenije in javnih sredstev občin;
dotacij in prostovoljnih prispevkov;
daril in volil;
donacij in sponzorskih sredstev;
drugih dohodkov.

RKS - OZ ima svoj transakcijski račun.

Nadzor nad razpolaganjem s sredstvi RKS - OZ izvaja Nadzorni odbor.

48. člen

RKS - OZ opravlja kot pridobitno dejavnost:

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje (tečaje in izpite iz prve pomoči ter strokovna predavanja s področij svoje dejavnosti za zunanje naročnike);
J 58.110 Izdajanje knjig;
J 58.190 Drugo založništvo (založniško dejavnost s področja svojega delovanja);
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin (oddaja v najem lastnih nepremičnin ter drugih sredstev, ki jih RKS - OZ trenutno ne uporablja ali ne uporablja v celoti);
G 47.8 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah;
I 56.300 Strežba pijač (hotelska, gostinska in trgovinska dejavnost);
I 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati;
I 56.104 Začasni gostinski obrati;
I 56.290 Druga oskrba z jedmi;
N 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti (prodaja vstopnic za kulturne, športne in zabavne prireditve);
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj;
Q 88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij;
Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve.

RKS - OZ opravlja pridobitno dejavnost kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti RKS - OZ v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev RKS - OZ za opravljanje nepridobitne dejavnosti RKS - OZ. Sredstva, pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti, RKS - OZ uporabi za svoje delovanje in razvoj materialne osnove nepridobitne dejavnosti RKS - OZ za doseganje namena in ciljev v skladu s tem Statutom.

Območni odbor RKS - OZ daje smernice za izvajanje pridobitne dejavnosti RKS - OZ in je pristojen za nadzor nad njenim izvajanjem.

RKS - OZ razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta in zaključnega računa. Če se ustvari presežek dohodkov, se le ta uporabi za izvajanje osnovne humanitarne dejavnosti.

RKS - OZ, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

49. člen

Postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem RKS - OZ se lahko izvede le, če je to premoženje vključeno v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem RKS - OZ oziroma v letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem RKS - OZ.

Odplačni način pridobitve lastninske pravice na stvarnem premoženju v breme sredstev RKS - OZ je mogoč samo na podlagi sprejetega letnega načrta pridobivanja nepremičnega oz. premičnega premoženja.

Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem RKS - OZ in letni načrt pridobivanja premičnega premoženja sprejme Območni odbor na predlog predsednika RKS - OZ.

Območni odbor RKS - OZ s svojim aktom določi natančnejše pogoje in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem RKS - OZ (sprejetje aktov, postopkov razpolaganja in upravljanja, vodenja evidenc, …).

IX. JAVNOST DELA

50. člen

Delovanje RKS - OZ in njegovih organov temelji na načelu javnosti.

Za zagotavljanje javnosti dela RKS - OZ sta odgovorna predsednik in sekretar RKS - OZ, ki sta pooblaščena za dajanje informacij o dejavnosti RKS - OZ.

Javnost dela se zagotavlja tako, da se predstavnike sredstev javnega obveščanja vabi na seje, se jim pošilja gradiva in druge informacije o delu, sklicuje se novinarske konference in daje sporočila za javnost.

Javnost delovanja za članstvo se zagotavlja tako, da se člane vabi na seje organov in Zbor članov. Obvešča se jih z internim in javnim načinom obveščanja.

X. VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV

51. člen

Vsi osebni podatki članov RKS - OZ se hranijo in obravnavajo v skladu z Pravilnikom o zbiranju in varstvu osebnih podatkov, ki ga pripravi RKS.

XI. PRENEHANJE OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RK

52. člen

RKS - OZ preneha obstajati:

1. po sklepu Zbor članov RKS - OZ;

2. po samem zakonu;

3. zaradi spojitve z drugim združenjem

4. zaradi pripojitve k drugemu združenju.

RKS - OZ sprejme sklep o prenehanju. Za tak sklep mora glasovati najmanj dve tretjini na občnem Zboru navzočih zastopnikov OORK, MORK, KORK. Na Zboru članov mora biti prisotna vsaj polovica vseh delegatov.

Po samem zakonu RKS - OZ preneha, če dejansko preneha obstojati oz. če s svojim delovanjem kaže na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujanje k narodni, rasni in verski ali drugi neenakopravnosti ter na razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti RKS - OZ spodbuja k nasilju in vojni.

Ob prenehanju delovanja RKS - OZ oz. oziroma v primeru pripojitve preide njegovo premoženje na tisto združenje, kateremu se pripoji. Ob popolnem prenehanju pa se proračunska sredstva vrnejo v proračun institucije, ki je sredstva namenila RKS – OZ, njihovo preostalo premoženje pa se s sklepom Zbora članov RKS - OZ prenese na društvo, ki je po dejavnosti in ciljih utemeljeno na univerzalnih načelih humanitarnega prava, podobno RKS - OZ ter je ustanovljeno na podlagi zakona.

XII. STROKOVNA SLUŽBA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA

54. člen

Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, finančno-materialnih, tehnično-administrativnih zadev in drugih nalog za izvajanje programa in delovanja RKS - OZ se organizira strokovna služba. Organizacijo in sistemizacijo le-te določi Območni odbor RKS - OZ v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij.

Strokovno službo vodi in jo zastopa sekretar RKS - OZ.

Sredstva za delo strokovne službe se zagotavlja iz sredstev RKS - OZ v okviru finančnega načrta.

Delavci v strokovni službi so v rednem delovnem razmerju in so lahko zaposleni za določen ali nedoločen čas ali opravljajo določena dela na podlagi pogodb.

Delavci v strokovni službi ne morejo biti izvoljeni v organe RKS – OZ.

Glede delovnih razmerij se upošteva veljavna delovno-pravna zakonodaja in ustrezna kolektivna pogodba.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

54. člen

S sprejemom tega Statuta preneha veljati Statut OZRK Tolmin, ki je bil sprejet na seji skupščini OZRK, dne 14.05.2005.

Statut stopi v veljavo, ko je sprejet na Zboru članov RKS - OZ Tolmin in ko ga overi pristojni organ.

Z dnem sprejetja Statuta prenehajo veljati določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem Statutom. Vse akte mora RKS - OZ uskladiti v enem letu po sprejetju tega Statuta.

Spremembe in dopolnitve Statuta se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet ta Statut.

Novoizvoljenim (nadomestnim) članom v sedanjih organih, ki se volijo po določilih tega statuta, mandat poteče hkrati z mandatom sedanjih članov.

55. člen

Spremembe oz. dopolnitve statuta se sprejemajo po postopku kot je določen za sprejem statuta, to je dvema tretjinama glasov zastopnikov.

Štev.: 25-3/2014-R Predsednik RKS – OZ Tolmin

Datum: 10.05.2014 Branko Loncner

Območno združenje

Tolmin

Dokumenti

S T A T U T

RKS - OZ Tolmin